Igralna terapija (od 4. do 12. leta)

Kadar se otrok znajde v stiski, ne zna in ne zmore svoje stiske, svojih občutkov in svojih potreb izraziti tako kot to počnemo odrasli, z besedami. To lahko privede do različnih čustvenih, vedenjskih ali celo zdravstvenih težav, za katere zdravnik ne najde pravega vzroka.

Igralna terapija je terapevtska tehnika, ki otroku pomaga skozi strukturirano igro z različnimi  pripomočki  (risba, glina, lutke, peskovnik, pravljice, glasbila, gibanje)  izraziti njegova občutja, potrebe in njegove notranje misli. Zasnovana je tako, da deluje z otrokove perspektive. Pomaga otroku, da se sprosti in se odpre terapevtu. Namesto mirnega sedenja in odgovarjanja na vprašanja, se otrok uči spretnosti in procesira občutja skozi tisto kar je zanj naravno, to je igra. Pri igri je otrok spontan in kreativen. Skozi igro otrok raziskuje govorico telesa, razvija sposobnost zavedanja sebe, pripoveduje o sebi, o svojih občutjih, svojih potrebah, izraža sebe in zdravi svojo ranjeno dušo in krepi zdravo podobo o sebi. 

Srečanja potekajo 1x tedensko, dolžina srečanja pa je odvisna od starosti otroka. Po vsakem četrtem srečanju, imamo srečanje skupaj s starši.

V katerih primerih pripeljati otroka na terapijo?

  • Otrok se neprimerno vede
  • Je konflikten
  • Je agresiven v odnosu do drugih
  • Lula, kaka v hlače v starosti, ko je bil že suh
  • Mučijo ga nočne more in nespečnost
  • Izraža strah, tesnobo (noče v vrtec, v šolo)
  • Doživel je travmo, zlorabo (psihično, fizično, spolno)
  • Sooča se z izgubo (smrt bližnjega, razveza staršev)
  • Sooča se s prihodom sorojenca
  • Zapira se vase, je osamljen
  • Je tesnoben
  • Ima slabo podobo o sebi
  • Težko vzpostavlja stike z drugimi
  • Nenadoma mu upade uspeh v šoli
  • Ima slab stik s starši
  • Mučijo ga bolečine v trebuhu, glavoboli, neješčost za katere zdravnik ne najde vzroka